Po oceni Destatis iz septembra 2025, ki temelji na Mikrocenzusu 2024, bo v Nemčiji do leta 2039 približno 13,4 milijona oseb iz delovne sile preseglo zakonsko upokojitveno starost 67 let. To je pomenilo 31 % delovne sile iz leta 2024.
Že danes manjka 133.900 MINT kadrov. Največ ne inženirjev, ampak kvalificiranih delavcev: 77.400. V kovinarstvu 26.500.
Država inženirjev išče mojstre.
Država inženirjev išče mojstre.
Ekonomista Daron Acemoglu in Pascual Restrepo sta izmerila, kaj se zgodi, ko ljudi zmanjka. Staranje prebivalstva pojasni skoraj 40 % razlik med državami pri uvajanju robotov. Avtomatizacija ne pride tja, kjer so ljudje. Pride tja, kjer jih ni.
Hype pravi, da bo AI nadomestila ljudi. V proizvodnji ne bo. Iz treh razlogov.
Prvič: fizični svet se ne razvija s hitrostjo kode. Robotik Hans Moravec je že leta 1988 opazil, da je računalnik lažje naučiti igranja dame kot spretnosti enoletnega otroka. Zato fizične spretnosti z AI ne izginjajo. Postajajo nova elita.
Zato fizične spretnosti z AI ne izginjajo. Postajajo nova elita.
Drugič: proizvodnja je deterministična, AI pa stohastična. Stroj ne sme ugibati. Od 20. januarja 2027 Uredba EU o strojih za varnostne komponente, ki varnostne funkcije zagotavljajo s povsem ali deloma samorazvijajočim se vedenjem na podlagi strojnega učenja, zahteva ugotavljanje skladnosti s sodelovanjem priglašenega organa. Ta zahteva ne velja samodejno za vsak stroj z AI.
Tretjič: AI ne gre v zapor, če onesnaži lokalno reko. Air Canada je pred tribunalom zavračala odgovornost za napačen odgovor svojega chatbota. Tribunal je njeno stališče razumel, kot da bi bil chatbot ločena pravna oseba. Sodišče je odločilo, da je chatbot le del njihove spletne strani. Plačala je letalska družba.
Pomanjkanje kadra pa bo ostalo. In tu AI dobi svojo pravo vlogo: ljudi razbremeni ponavljajočih se, neustvarjalnih nalog. Tako zapolni vrzel in celotno industrijo dvigne na višjo raven produktivnosti.
AI ne bo vzela dela tistim, ki so. Opravila bo delo tistih, ki jih ni.